III. Незадоволство и немир

^itatel: Dali toga{ smetate deke Oddeluvaweto e pri~ina za budeweto? Dali go pozdravuvate zadovolstvoto, {to proizleze od nego? Urednik: Koga ~ovek se budi od son, toj gi razmrduva racete i nozete i e voznemiren. Potrebno e izvesno vreme pred toj celosno da bide buden. Sli~no, iako Oddeluvaweto go predizvika budeweto, komatoznata sostojba seu{te ne e is~eznata. Nie u{te gi razmrduvame na{ite ekstremiteti i sme voznemireni, i kako {to sostojbata pome|u son i budewe se smeta za neophodnost , taka i sega{nata voznemirenost vo Indija mo`e da se smeta za neophodnost, a ottuka i za soodvetna sostojba. Znaeweto deka ovde e voznemirena voljata, so golema verojatnost, ni ovozmo`uva da ja nadrasneme nea. Budeweto od son nema da go prodol`ime so komatozna sostojba, no spored na{ite sposobnosti , porano ili podocna, nie celosno }e gi vozobnovime na{ite setiva. Taka }e bideme slobodni od sega{niot nemir, koj nikoj ne go saka. ^itatel: Koja e drugata forma na nemir? Urednik: Nemirot vo realnosta e nezadovolstvo. Poslednovo duri sega se opi{uva kako nemir. Za vreme na Kongresniot period be{e okarakterizirano kako nezadovolstvo. G-n Hjum sekoga{ vele{e deka {ireweto na nezadovolstvoto vo Indija e neophodnost. Ova nezadovolstvo e mnogu korisno ne{to. S# dodeka ~ovek e zadovolen so negovata sega{na sudbina, pote{ko toj da bide ubeden da izleze od nea. Zatoa na sekoja promena mora da i prethodi nezadovolstvo. Gi frlame rabotite {to gi imame, samo toga{ koga }e prestanat da ni se dopa|aat. Takvo nezadovolstvo be{e sozdadeno me|u nas, otkako gi pro~itvme golemite dela na Indijcite i Angli~anite. Nezadovolstvoto vode{e do nemir, a nemirot donese mnogu smrt, mnogu zatvorawa, mnogu progoni. Takvata sostojba na rabotite }e prodol`i. Mora da bide taka. Seto ova mo`e da se smeta za dobar znak, no toj isto taka mo`e da vodi i do lo{i rezultati.