VI. Цивилизација

^itatel: Sega }e treba da mi objasnite {to podrazbirate pod civilizacija. Urednik: Ne stanuva zbor {to jas mislam. Nekolku angliski pisateli odbivaat da go nare~at civilizacija, ona {to minuva pod toa ime. Mnogu knigi bea napi{ani na ovaa tema. Bea formirani dru{tva koi bi ja izlekuvale nacijata od zlata na civilizacijata. Eden golem angliski pisatel napi{al kniga nare~ena Civilizacijata: Pri~ina i Lek. Na toj na~in narekuvaj}i ja bolest. ^itatel: Zo{to nie ne go znaeme ova? Urednik: Odgovorot e mnogu ednostaven. Retko sre}avame lu|e koi se protiv sebesi. Onie koi se zarazeni od modernata civilizacija, ne bi pi{uvale protiv nea. Nivna gri`a e da najdat fakti i argumenti so koi bi ja poddr`ale, i ova tie go pravat sosema nesvesno, veruvaj}i deka toa e to~no. ^ovekot dodeka sonuva, veruva vo svojot son, toj izleguva od zabludata samo koga }e se razbudi. ^ovek koj raboti pod prokletstvoto na civilizacijata e kako ~ovek {to sonuva. Ona {to nie go ~itame se voobi~aeno dela na branitelite na modernata civilizacija, koja bez somnenie me|u svoite poddr`uva~i ima mnogu genijalni, pa duri i nekoi mnogu dobri lu|e. Nivnite napisi n# hipnotiziraat. I taka eden po eden, site sme vovle~eni vo viorot. ^itatel: Ova e dosta ubedlivo. ]e mi ka`ete li sega ne{to za toa {to ste ~itale i {to ste mislele za ovaa civilizacija? Urednik: Prvo da razgledame {to se podrazbira pod “civilizacija”. Vistinata le`i vo faktot deka lu|eto koi `iveat vo nea go pravat telesniot dobrobit cel na `ivotot. ]e zememe nekolku primeri. Evropjanite denes `iveat vo podobro izgradeni ku}i otkolku {to `iveeja pred sto godini. Ova se smeta za emblem na civilizacijata i ova e pri~ina za golema telesna sre}a. Porano tie nosea ko`i, i koristea kopja kako nivno oru`je. Sega, tie nosat dolgi pantoloni, i za ukrasuvawe na svoite tela imaat razli~na obleka, i namesto kopja tie so niv nosat revolveri so pet ili pove}e komori. Ako lu|eto od nekoja zemja koi dotoga{ nemale navika da nosat mnogu obleka, ~izmi itn. go usvojat evropskoto oblekuvawe, pa se pretpolaga deka od divjaci stanale civilizirani. Porano, vo Evropa lu|eto ja obrabotuvale zemjata ra~no so sopstven trud. Sega eden ~ovek mo`e da obraboti ogromno prostranstvo zemja so pomo{ na parni ma{ini i na toj na~in da se zdobie so golemo bogatstvo. Ova se smeta za znak na civilizacijata. Porano samo nekolku lu|e pi{uvale vredni knigi sega, sekoj pi{uva i pe~ati sè {to }e posaka i gi true umovite na lu|eto. Porano, lu|eto patuvale so zapre`ni koli. Sega, tie jurat niz vozduhot so vozovi so brzina od ~etrsto i pove}e milji na den. Ova se smeta za visina na civilizacijata. Ka`ano e deka kako {to napreduva ~ove{tvoto, tie }e mo`e da patuvaat so avioni i }e stignat vo bilo koj del od svetot za nekolku ~asa. Lu|eto nema da mora da gi koristat svoite race i stapala. Tie }e pritisnat kop~e i nivnata obleka }e bide pokraj niv. Tie }e pritisnat drugo kop~e i }e go dobijat svojot vesnik. Treto, i nivniot avtomobil }e gi ~eka. Tie }e imaat izobilie od prekrasno servirana hrana. Sè }e bide napraveno od ma{inite. Porano, koga lu|eto sakaa da se borat me|u sebe tie si gi odmeruvaa silite, sega e vozmo`no da se odzemat iljadnici `ivoti od eden ~ovek, koj upravuva so top na nekoj rid. Ova e civilizacijata. Porano, lu|eto rabotea na otvoreno onolku kolku {to sakaa. Sega iljadnici rabotnici se sobiraat za da rabotat vo fabrikite ili rudnicite. Nivnata sostojba e polo{a od onaa na yverovite. Tie se obvrzani da rabotat, rizikuvaj}i si go `ivotot, vo polza na milionerite. Porano, lu|eto bea porobuvani pod fizi~ki pritisok, sega se porobeni od isku{enieto na parite i od luksuzite koi parite mo`at da gi kupat. Sega postojat bolesti za koi lu|eto porano ne ni sonuvale, i armija od doktori vo iznao|awe na nivnite lekovi, pa taka bolnicite se zgolemija. Ova e test na civilizacijata. Porano, specijalni glasnici bea potrebni i pra}aweto na pisma be{e golem tro{ok; denes sekoj mo`e da go maltretira svojot prijatel so pismo od eden peni. Navistina za istata cena, mo`e da se isprati zablagodaruvawe. Porano, lu|eto imaa dva ili tri obroka koi se sostoea od doma{en leb i zelen~uk, sega tie baraat da jadat na sekoj dva ~asa, pa taka tie edvaj imaat vreme za ne{to drugo. [to pove}e e potrebno da ka`am? Sevo ova mo`e da ti bide potvrdeno od nekolku avtorietni knigi. Sevo ova e vistinski test za civilizacijata. I ako nekoj govori sprotivno, znaj deka toj e neuk. Ovaa civilizacija ne se gri`i nitu za moralot, nitu za religijata. Nejzinite poddr`uva~i mirno izjavuvaat deka ne e nivna rabota da u~at na religijata. Nekoi duri ja smetaat za sueverie. Nekoi ja trgaat nastrana religijata i drdorat za moralot. No po dvaeset godi{no iskustvo dojdov do zaklu~ok deka nemoralnosta ~esto se u~i vo ime na moralnosta. Duri i dete mo`e da razbere deka vo sè {to pogore opi{av nema pottik za moralnosta. Civizacijata bara da se zgolemat telesnite udobstva, no duri i vo toa mizerno ne i uspeva. Ovaa civilizacija e bezbo`na, i zemala tolkav zamav {to lu|e koi `iveat vo nea se napola ludi. Nim im nedostasuva vistinska fizi~ka sila ili hrabrost. Tie ja odr`uvaat svojata energija truej}i se. Tie ne bi mo`ele da bidat sre}ni vo samotijata. @enite koi treba da bidat kralici na doma}instvoto, talkaat po ulicite ili robuvaat po fabrikite. Za bedna suma polovina milion `eni, samo vo Anglija, rabotat vo te{ki uslovi vo fabriki ili sli~i institucii. Ovoj u`asen fakt e edna od pri~inite za sekojdnevnoto zgolemuvawe na dvi`eweto za pravo na glas. Ovaa civilizacija e takva {to treba da se ima trpenie i taa sama od sebe }e bide uni{tena. Spored u~eweto na Muhamed taa }e bide smetana za Satanska Civilizacija. Hinduizmot ja narekuva Crna Doba. Ne mo`am da vi dadam soodveten poim za nea. Gi jade vitalnite organi na angliskata nacija. Mora da bide odbegnuvna. Parlamentite se navistina obele`ja na robstvoto. Ako dovolno razmislite za ova vie }e se zdobiete so istoto mislewe i }e prestanete da gi obvinuvate Angli~anite. Tie pove}e go zaslu`uvaat na{eto so~ustvo. Tie se ostroumna nacija i zatoa veruvam deka tie }e go izgonat zloto. Tie se pretpriem~ivi i vredni, i nivnata misla ne e nasledno nemoralna. Nitu pak imaat lo{o srce. Zatoa gi po~iuvam. Civilizacijata ne e neizle~iva bolest, no nikoga{ ne treba da bide zaboraveno deka vo momentov angli~anite se zarazeni od nea.