VII. Зошто Индија беше загубена.

^itatel: Ka`avte mnogu za civilizacijata - dovolno za da me naterate da razmisluvam za nea. Ne znam {to treba da usvojam, a {to da izbegnuvam od evropskite nacii, no edno pra{awe vedna{ bi sakal da postavam. Ako civilizacijata e bolest zo{to ja napadnala Anglija, zo{to taa ja osvoi Indija i kako be{e sposobna da ja zadr`i? Urednik: Va{eto pra{awe ne e mnogu te{ko da se odgovori, i vo momentov }e ja razgledame vistinskata priroda na Svarax, bidej}i znam deka seu{te treba da go odgovoram toa pra{awe. Sepak, }e go odgovoram va{eto prethodno pra{awe. Angli~anite ne ja zavzemaa Indija, nie im ja dadovme. Tie ne se vo Indija zaradi nivnata sila, tuku zatoa {to nie gi zadr`uvame. Da vidime dali ovie pretpostavki mo`at da bidat potvrdeni. Prvobitno vo na{ata zemja tie dojdoa da trguvaat. Spomnete si na kompanijata Bahadur. Koj ja napravi Bahadur? Vo toa vreme tie nemaa nikava namera da formiraat kralstvo. Koj im pomaga{e na slu`benicite na kompanijata? Koj be{e isku{uvan od nivnoto srebro? Koj gi kupuva{e nivnite dobra? Istorijata svedo~i deka nie go napravivme seto toa. So cel da staneme odedna{ bogati gi pre~ekavme slu`benicite na kompanijata so ra{ireni race. Im pomagavme. Ako imam navika da pijam bang i zatoa prodava~ot mi go prodava, treba li da go obvinam nego ili sebe si? Obvinuvaj}i go prodava~ot }e bidam li sposoben da ja izbegnam navikata? I ako toj trgovec e izbrkan nema li drug da go zavzeme negovoto mesto? Vistinskiot sluga na Indija }e treba da odi do korenot na problemot. Ako izobilstvoto na hrana vi predizvika lo{o varewe na hrnata, so sigurnost nema da go izbegne obvinuvaj}i ja vodata. Vistinski doktor e onoj koj ja istra`uva pri~inata za bolesta i ako se postavite kako lekar za bolesta na Indija, }e treba da ja najdete nejzinata vistinska pri~ina. ^itatel: Vie ste vo pravo. Mislam deka sega nema da se raspravame za da gi dovedeme va{ite zaklu~oci do kraj. Netrpeliv sum da gi doznaam va{ite ponatamo{ni pogledi. Sega sme na edna mnogu interesna tema. Zatoa }e se obidam da ve sledam ve~erva, i da ve sopram onamu kade {to }e imam nekakov somne`. Urednik: Se pla{am deka i pokraj va{iot entuzijazam kako }e odime ponatamu, }e imame razli~ni mislewa. I pokraj toa, }e sporam samo koga }e me soprete. Ve}e vidovme deka angliskite trgovci stapnaa vo Indija samo zatoa {to nie gi ohrabrivme. Koga na{ite princovi se borea me|usebe tie pobaraa pomo{ od kompanijata Bahadur. Taa korporacija be{e podednakvo upatena vo trgovija i vojna. Be{e oslobodena od moralot. Nejzina cel be{e da ja zgolemi trgovijata i da napravi pari. Ja prifati na{ata pomo{, i go zgolemi brojot na magacini. Za da gi za{titi anga`ira{e armija koja be{e koristena i od nas. Ne e li toga{ beskorisno da gi obvinuvame angli~anite za ona {to nie go napravivme vo toa vreme? Hindusite i muhamedancite si vadea o~i. Ova isto taka i dade vozmo`nost na kompanijata i na toj na~in nie gi sozdadovme okolnostite kompanijata da ja prevzeme kontrolata nad Indija. Ottuka poispravno e da se ka`e deka nie im ja dadovme Indija na angli~anite, otkoku deka Indija be{e izgubena. ^itatel: ]e mi ka`ete li sega kako tie se sposobni da ja zadr`at Indija? Urednik: Pri~inite koi im ja dadoa Indija, im ovozmo`uvaa da ja zadr`at. Nekoi angli~ani izjavuvaat deka ja prevzemaa i dr`at Indija so me~. I dvete izjavi se gre{ni. Me~ot e sosema beskorisen za dr`awe na Indija. Nie samite gi dr`ime. Se veli deka Napoleon gi opi{al angli~anite kako nacija na du}anxii. Toa e soodveten opis. Tie gi dr`at site zemji {to gi imaat zaradi nivnata trgovija. Nivnata vojska i mornarica se nameneti da ja branat. Koga Transval ne ponudi takva atraktivnost, po~inatiot g-n Gledston otkri deka ne e vo red angli~anite da ja zadr`at. Koga stana plate`en predlog, otporot vode{e do vojna. G-n ^emberlejn naskoro otkri deka Anglija ima pravo da upravuva so Transval. Se raska`uva deka nekoj go pra{al po~inatiot pretsedatel Kruger dali ima zlato na Mese~inata. Toj odgovoril deka e malku verojatno, zatoa {to dokolku go imalo angli~nite bi go prisvoile. Mnogu problemi bi mo`ele da bidat re{eni zapomnuvaj}i deka parite se nivniot Bog. Ottuka proizleguva deka nie gi dr`ime angli~anite vo Indija zaradi na{iot sopstven interes. Ja sakame nivnata trgovija; tie ne zadovoluvaat so nivnite suptilni metodi i go dobivaat ona {to go sakaat od nas. Da gi obvinime niv za ova, e isto kako da ja za~uvame nivnata mo}. Nie pove}e ja zacvrstuvame nivnata kontrola karaj}i se me|usebe. Ako gi prifa}ate pogornite izjavi, toa deka angli~nite dojdoa vo Indija so cel da trguvaat. Tie ostanaa zaradi istata cel i nie im pomognavme da go napravat toa. Nivnoto oru`je i municija e sosoema beskorisno. Vo vrska so ova da ve potsetam deka Britanskoto zname e ona, koe se viori vo Japonija, a ne japonskoto. Angli~anite imaat spogodba so Japonija zaradi nivnata trgovija, i }e vidite deka ako mo`at da ja odr`at nivnata trgovija {iroko }e se ra{iri niz taa zemja. Tie sakaat da go preobratat celiot svet vo eden golem pazar za nivnite stoki. Vistina e deka tie ne mo`at da go napravat toa, no vinata nema da bide nivna. Tie }e go prevrtat sekoj kamen za da ja postignat svojata cel.