X. Состојбата во Индија (прод.): индусите и мохамеданците

Urednik: Va{eto posledno pra{awe e seriozno, no sepak so vnimatelno razgleduvawe mo`e da otkrie deka e lesno za re{avawe. Pra{aweto proizleguva zaradi prisustvoto na `eleznicata, advokatite i doktorite. Sega }e gi razgledame poslednite dve. Nie ve}e prodiskutiravme za `eleznicata. Sepak, jas sakam da dodadam deka ~ovekot e na toj na~in sozdaden od prirodata da od nego se o~ekuva ograni~uvawe na dvi`eweto se do tamu dokade {to go dr`at racete i nozete. Ako ne brzavme od edno mesto na drugo so pomo{ na `eleznicata i drugi izluduva~ki udopstva, golem del od zbunetosta koja proizleguva }e be{e izbegnata. Na{ite pote{kotii se na{a sopstvena kreacija. Pri sozdavawe na ~ove~koto telo Bog ja ograni~il negovata lokomotorna ambicija. ^ovekot vedna{ prodol`il da pronao|a sredstva za nadminuvawe na toa ograni~uvawe. Bog go obdaril ~ovekot so intelekt za da go znae svojot Tvorec. ^ovekot go zloupotrebil za da go zaboravi svojot Tvorec. Jas sum taka sozdaden za da mo`am da im slu`am na moite neposredni sosedi, no vo mojata voobrazenost se pravam deka sum otkril deka moram so moeto telo da mu slu`am na sekoj poedinec vo vselenata. Taka obiduvaj}i se da go dostigne nevozmo`noto ~ovekot stapuva vo kontakt so razli~ni prirodi, religii i e krajno zbunet. Spored ova razmisluvawe, mora da vi e o~igledno deka `eleznicata e mnogu opasna institucija. Blagodarenie na nea ~ovekot se oddale~il od svojot Tvorec. ^itatel: No jas sum netrpeliv da go ~ujam va{iot odgovor na moeto pra{awe. Dali voveduvaweto na mohamedanizmot ja razbi nacijata? Urednik: Indija ne mo`e da prestane da bide edna nacija zatoa {to vo nea `iveat lu|e koi im pripa|aat na razli~ni religii. Doa|aweto na stranci voobi~aeno ne ja uni{tuva nacijata, tie se soedinuvaat so nea. Zemjata e edna nacija koga vo nea vladee vakva sostojba. Taa zemja mora da ima sposobnost za asimilacija. Indija sekoga{ bila takva zemja. Vo realnosta postojat onolku religii kolku {to postojat poedinci; no onie koi se svesni za duhot na nacionalnosta ne si pre~at na me|usebnata religioznost. Dokolku go pravat toa, tie ne se podgotveni da bidat smetani za nacija. Ako hindusite veruvaat deka Indija treba da bide naselena samo od hindusi, tie `iveat vo zemjata na soni{tata. Hindusite, muhamedancite, parsisite i hristijanite koi ja napravija Indija svoja zemja se sonarodnici, i }e moraat da `iveat vo zaedni{tvo pa makar i samo za sopstveniot interes. Vo nieden del od svetot edna nacionalnost i edna religija ne se sinonimni termini; nitu pak nekoga{ bile vo Indija. ^itatel: No {to e so vrodenoto neprijatelstvo pome|u hindusite i muhamedancite? Urednik: Taa fraza be{e izmislena od na{iot zaedni~ki neprijatel. Koga hindusite i muhamedancite se borea me|usebe tie sigurno govorele na toj na~in. Tie odamna prestanaa da se borat. Kako toga{ mo`e da stane zbor za vrodeno neprijatelstvo? Ve molam pripomnete si deka nie ne prestanavme da se borime po angliskata okupacija. Hindusite napreduvaa pod muslimanskite suvereni i muslimanite pod hinduskite. Sekoja strana osozna deka me|usebnoto borewe be{e samoubistveno, i deka niedna strana nema da se otka`e od svojata religija pod sila na oru`jeto. Zatoa dvete strani re{ija da `iveat vo mir. So doa|aweto na angli~anite kavgite se vozobnovija. Pogovorkite koi gi citirate bea sozdadeni za vreme na borbite; da se citiraat sega e o~igledno {tetno. Treba da se podsetime deka mnogu hindusi i muhamedanci imaat isti predci i deka ista krv te~e niz nivnite veni. Dali lu|eto stanuvaat neprijateli zatoa {to ja menuvaat religijata? Dali Bogot na muhamedancite e poinakov od onoj na hinduste? Religiite se razli~ni pati{ta koi se spojuvaat vo edna to~ka. Dali e va`no {to odime po razli~ni pati{ta se dodeka imame ista cel? Koja e pri~inata za kavga? Dotolku pove}e, postojat smrtonosni pogovorki i pome|u sledbenicite na [iva i onie na Vi{nu, sepak nikoj ne tvrdi deka tie ne pripa|aat na ista nacija. Se veli deka vedskata religija e razli~na od xainizmot, no sledbenicite na soodvetnite religii ne se razli~ni nacii. Vistinata e deka stanavme porobeni i zatoa se karame i sakame na{ite kavgi da bidat re{eni od treta strana. Postojat hindu ikonoborci kako {to ima muhamedanci. Kolku pove}e napreduvame vo vistinskoto znaewe, tolku podobro }e razbereme deka ne treba da vojuvame so onie koi imaat razli~na religija od nas. ^itatel: Sega bi sakal da gi znam va{ite gledi{ta za za{titata na kravite. Urednik: Jas li~no ja po~ituvam kravata, t.e. gledam na nea so golema po~it. Kravata e za{titnik na Indija, zatoa {to Indija e zemjodelska zemja i taa e zavisna od krvata. Kravata e korisno `ivotno na iljadnici na~ini. Na{ite muhamedanski bra}a }e go priznaat ova. No kako {to ja po~ituvam kravata taka gi po~ituvam i moite sonarodnici. ^ovekot e isto tolku korisen kolku i kravata, bez razlika dali e muhamedanec ili hindus. Dali toga{ treba da se boram ili da ubijam muhamedanec so cel da spasam krava? Pravej}i go toa }e stanam neprijatel na muhamedancite, kako i na kravite. Zatoa, edinstveniot metod koj go znam za da ja za{titam kravata e da mu prijdam na mojot muhamedanski brat i da go zamolam vo korist na zemjava da mi se pridru`i i da ja za{titime. Ako toj ne me poslu{a }e ja ostavam kravata od ednostavna pri~ina, deka ne{tata se von moite sposobnosti. Ako bev obzemen so `al za krvata, jas bi trebalo da go `rtvuvam mojot `ivot za da ja spasam, a ne da mu go odzemam na mojot brat. Ova, tvrdam, e zakonot na na{ata religija. Koga lu|eto }e stanat tvrdoglavi, toa e te{ka rabota. Ako jas povle~am od edna strana, mojot muslimanski brat }e povle~e od druga strana. Ako go pofalam toj }e mi vozvrati na komplimentot. Ako mu se poklonam ne`no toj }e go napravi toa vo pogolema mera; ako ne vozvrati na toa, jas nema da bidam sfaten deka sum napravil ne{to lo{o poklonuvaj}i mu se. Koga hindusite stanaa nastoj~ivi ubivaweto na kravite se zgolemi. Spored moeto mislewe op{testvata, koi gi {titat kravite, se vsu{nost op{testva koi gi ubivaat kravite. Za nas e sram da ni trebaat takvi op{testva. Koga zaboravivme kako da gi {titime kravite pretpostavuvam deka ni bea potrebni takvi op{testva. [to treba da napravam koga mojot brat po krv e podgotven da ubie krava? Zarem treba da go ubijam, ili da padnam pred negovite noze i da go molam? Ako priznaete deka treba da go napravam ona vtoroto, toga{ istoto moram da go napravam i so mojot muslimanski brat. Koj ja {titi kravata od uni{tuvawe koga hindusite lo{o se odnesuvaat so nea? Koj se rasprava so hindusite koga so stapovi go pretepuvaat potomstvoto na kravata? No ova ne nè spre~i da ostaneme edna nacija. Posledno, ako e vistina deka hindusite veruvaat vo doktrinata za neubivawe, a muhamedancite ne, koja e toga{ dol`nosta na prvite? Ne e napi{ano deka sledbenik na religijata Ahimsa (neubivawe) mo`e da ubie drug ~ovek. Za nego patot e prav. So cel da spasi edno su{testvo, toj ne treba da ubie drugo. Toj mo`e samo da moli - vo toa se sostoi negovata dol`nost. No dali sekoj hindus veruva vo Ahimsa? Odej}i do sr'`ta na problemot, nieden ~ovek ne e poklonik na taa religija zatoa {to nie uni{tuvame `ivot. Velime deka sme sledbenici na taa religija zatoa {to sakame da ja zadr`ime slobodata od odgovornosta da ubieme bilo kakva forma na `ivot. Op{to ka`ano, mo`eme da vidime deka mnogu hindusi kasnuvaat meso i zatoa ne se sledbenicina Ahimsa. Zatoa, besmisleno e da se ka`e deka dvajca ne mo`at da `iveat prijatelski zaedno zatoa {to hindusite veruvaat vo Ahimsa, a muhamedancite ne. Ovie misli ni se vsadeni vo umot od sebi~ni i la`ni religiozni u~iteli. A angli~anite go napravija zavr{niot poteg. Tie imaat navika da pi{uvaat istorija, tie se prepravaat deka gi prou~uvaat navikite i obi~aite na site narodi. Bog ni dal ograni~en mentalen kapacitet, no tie ja prevzemaat funkcijata na Bo`jata glava i se vpu{taat vo novi eksperimenti. Tie pi{uvaat za sopstvenite istra`uvawa so najpofalni zborovi i ne hipnotiziraat da im veruvame. So na{eto neznaewe, nie toga{ pa|ame pred nivnite stapala. Onie koi ne sakaat pogre{no da gi razberat rabotite mo`e da go pro~itaat Koranot, i vo nego }e najdat stotici delovi prifatlivi za hindusite, a Bagavadgita sodr`i delovi so koi sekoj muhamedanec bi se soglasil. Zarem treba da ne mi se dopa|aat muhamedancite zatoa {to ima delovi od Koranot koi ne gi razbiram ili ne mi se dopa|aat? Za kavga se potrebni dvajca. Ako jas ne sakam da se karam so muhamedancite, tie }e bidat nemo}ni da zapo~nat kavga so mene, i sli~no, jas }e bidam nemo}en ako muhamedanec odbie da se kara so mene. Raka koja udira vo vozduh }e udri vo prazno. Ako sekoj se obide da ja razbere sr'`ta na svojata religija i se dr`i do nea, i ako ne dozvoli la`ni u~iteli da mu ka`uvaat {to da pravi, toga{ ne bi imalo prostor za kavga. ^itatel: No dali angli~anite nekoga{ bi dozvolile ovie dve tela da si podadat raka? Urednik: Ova pra{awe proizleguva od tvojata pla{livost. Ja poka`uva na{ata povr{nost. Ako dva brata sakaat da `iveat vo mir, dali e vozmo`no nekoj tret da gi razdeli? Ako slu{ale zli soveti toga{ bi gi smetale za budalesti. Sli~no, ako im dozvolime da n# raspar~at, nie hindusite i muhamedancite, bi trebalo da ja obvinime na{ata budalestost, a ne angli~anite. Glinenoto grne bi se skr{ilo pri udar, ako ne so eden kamen toga{ so dva. Da se spasi grneto ne treba da go krieme od opasnosta, tuku da go pe~eme na toj na~in {to nieden kamen ne bi go skr{ilo. Treba da si gi napravime srcata od sovr{eno ispe~ena glina.Toga{ }e bideme cvrsti pred opasnosta. Hindusite ova lesno mo`at da go napravat.Tie se pomnogubrojni, se pravat deka se obrazuvani, i na toj na~in, tie se sposobni podobro da se za{titat od udarot vrz nivnite prijatelski odnosi so muhamedancite. Postoi me|usebna nedoverba pome|u ovie dve zaednici. Zatoa muhamednacite baraat nekoi osloboduvawa od lord Morli. Zo{to hindusite bi se sprotivstavile? Koga hindusite bi se otka`ale, angli~anite bi go zabele`ale toa, muhamedancite postepeno bi po~nale da im veruvaat na hindusite, i bratstvoto bi bilo proizvod od ova. Bi trebalo da ni e sram da si gi nosime kavgite kaj angli~anite. Sekoj mo`e da voo~i deka hindusite ne bi izgubile ni{to ako se otka`at. ^ovek koj {to ja pottiknal doverbata vo drug nikoga{ ne izgubil ne{to vo `ivotot. Jas ne velam deka hindusite i muhamedancite nekoga{ nema da se karaat. Dvajca bra}a koi `iveat zaedno toa ~esto go pravat. Ponekoga{ glavata }e ni bide skr{ena. Takva rabota mo`ebi ne e neophodna, no site lu|e ne se pravedeni. Koga lu|eto se besni tie pravat mnogu budalesti raboti. Niv treba da gi podnesuvame. No koga se karame, sigurno deka ne sakame da pobarame sovet i da se obratime na angli~anite ili na bilo koj sud. Dvajca se tepaat, i na dvajcata glavite se skr{eni, ili samo na edniot? Kako mo`e treta strana da deli pravda me|u niv? Oni {to se tepaat mo`at da o~ekuvaat deka }e bidat povredeni.