^itatel: Od va{ite gledi{ta mo`ev da sfatam deka vie }e formirate treta partija. Vie ne ste nitu ekstremist, nitu umeren. Urednik: Toa e gre{ka. Jas ne razmisluvam za treta partija voop{to. Site nie ne razmisluvme isto. Nie ne mo`eme da re~eme deka site umereni imaat isti gledi{ta. I kako mo`e onie koi sakaat samo da slu`at da imaat partija? Jas bi im slu`el i na obete, umereni i ekstremisti. Onamu kade {to se razlikuvam od niv, jas so po~it }e go postavam moeto gledi{te pred niv i }e prodol`am da slu`am. ^itatel: Toga{ {to bi im ka`ale na obete partii? Urednik: Bi im ka`al na ekstremistite: “Jas znam deka vie sakate Samouprava za Indija, toa ne e ne{to koe treba da bide va{e barawe. Sekoj }e treba da go napravi toa za sebesi. Ona {to drugite }e go dobijat za mene ne e Samouprava tuku tu|a uprava; ottamu, jas nema da bidam korekten kon vas, ako ka`am deka ste ja postignale Samoupravata so toa {to ednostavno ste gi izbrkale angli~anite. Jas ve}e vi ja opi{av vistinskata priroda na Samoupravata. Toa vie nikoga{ nema da go postignete so silata na oru`jeto. Grubata sila e neprirodna za indiskoto podnebje. Zatoa vie }e treba celosno da se podprete na du{evnata sila. Vie nesmeete da smetate, deka nasilstvoto e neophodnost vo bilo koja faza vo postignuvaweto na na{ata cel.” Na umerenite bi im pora~al: “Samo peticioniraweto e poni`uva~ko, nie na toj na~in iska`uvame inferiornost. Da se ka`e deka britanskoto vadeewe e neophodnost, e re~isi kako da se odka`e{ od Boga. Nie ne mo`eme da ka`eme deka nekoj ili ne{to se neophodnost, osven Bog. Dotolku pove}e, zdraviot razum }e ni ka`e deka tvrdeweto - angli~anite se neophodnost za Indija- bi gi napravilo voobrazeni.” “Ako angli~anite ja napu{tat Indija sose partali, nesmee da se smeta deka taa }e ostane vdovica. Vozmo`no e deka onie koi se prinudeni da go po~ituvaat mirot pod nivniot pritisok da se tepaat po nivnoto povlekuvawe. Beskorisno e da se potisnuva erupcijata, taa mora da se isprazni. Zatoa, pred da vospostavime mir, ako treba da se tepame, toga{ e podobro da go storime toa. Nepostoi pri~ina tretata partija da gi {titi slabite. Tokmu taa taka nare~ena za{tita e ona {to ne obeshrabruva. Takvata za{tita mo`e samo slabite da gi napravi poslabi. Dokolku ne go sogledame ova, nie ne mo`eme da imame Samouprava. ]e ja parafraziram mislata na eden angliski sve{tenik i bi rekol deka anarhija vo Samoupravata e podobro otkolku uredno tu|o vladeewe. Iako, po moe mislewe, zna~eweto koe u~eniot sve{tenik go privrza kon Samoupravata e poinakvo od indiskata Samouprava. Nie treba da u~ime, i da gi u~ime drugite deka ne ja sakame tiranijata nitu na angliskoto vladeewe, nitu na indiskoto. ” Ako ovie idei bea sprovedeni, ekstremistite i umerenite bi si podale raka. Ne postoi pri~ina za strav ili me|usebna nedoverba. ^itatel: Toga{, {to bi im rekle na angli~anite? Urednik: So po~it bi im rekol: “Priznavam deka vie ste moi vladeteli. Ne e nu`no da se razgleduva pra{aweto dali vie ja dr`ite Indija so me~ ili so moe odobruvawe. Nemam prigovor na va{eto ostanuvawe vo mojata zemja, no iako ste vladeteli, vie }e treba da ostanete kako slugi na narodot. Nie ne sme onie koi treba da pravat kako {to }e posakate, tuku vie treba da pravite onaka kako {to nie sakame. Mo`ete da gi zadr`ite bogastvata koi gi iscedivte od ovaa zemja, no otsega nema da mo`e da go pravite toa. Dokolku sakate, va{ata funkcija }e bide da ja nadgleduvate Indija, no mora da ja napu{tite idejata da dobivate nekakov komercijalen benefit od nas. Nie imame civilizacija za koja vie mislite deka e sprotivnoto na civilizacijata. Nie smetame deka na{ata civilizacija e daleku po superiorna od va{ata. Ako ja sogledate ovaa vistina, }e bide vo va{a polza, ako ne, spored va{ata pogovorka, vie mo`ete da `iveete vo na{ata zemja na ist na~in kako i nie. Ne smeete da pravite bilo {to koe e sprotivno na na{ite religii. Va{a dol`nost kako vladeteli e zaradi hindusite da go odbegnuvate govedskoto, a zaradi muhamedancite da ja odbegnuvate slaninata i {unkata. Dosega ne rekovme ni{to zatoa {to bevme ispla{eni, no nemojte da mislite deka ne gi povredivte na{ite ~uvstva so va{eto odnesuvawe. Nie ne gi izrazuvame na{ite ~uvstva zaradi sebi~nost ili strav, tuku zatoa {to na{a dol`nost sega e da zboruvame hrabro. Smetame deka va{ite u~ili{ta i sudovi se beskorisni. Sakame povtorno da bidat vrateni na{ite drevni u~ili{ta i sudovi. Jazikot na Indija ne e angliskiot tuku hindi, i zatoa, vie treba da go nau~ite. Mo`eme da komunicirame so vas samo na na{iot nacionalen jazik. “Ne mo`eme da ja tolerirame idejata za va{eto tro{ewe pari na `eleznici i vojska. Ne gledame pri~ina za niedno od niv. Vie mo`ebi se pla{ite od Rusija, nie ne. Koga }e dojde nie }e se pogri`ime za nea. Ako ste so nas, zaedno radosno }e ja sretneme. Nam ne ni e potrebna evropska obleka. ]ese snajdeme i so proizvodi proizvedeni i izraboteni doma. Mo`ete ednoto oko da go dr`ite na Man~ester, a drugoto na Indija. Mo`eme da rabotime zaedno samo ako na{ite interesi se identi~ni. “Ova ne vi be{e ka`ano od voobrazenost. Imate mnogu voeni resursi. Va{ata pomorska mo} e nesporedliva. Ako sakavme da se borime so vas na va{a teritorija, nema{e da mo`eme da go storime toa, no ako gore navedenite predlozi ne se prifatlivi za vas, }e prestaneme da ja igrame ulogata na zavladeani. Ako sakate, mo`ete da ne raspar~ite. Mo`ete da ne raznesete pred ustata na topot. Ako dejstvuvate sprotivno na na{ata volja, nie nema da vi pomogneme; a bez na{ata pomo{, nie znaeme deka ne mo`ete da se pomrdnete nitu eden ~ekor.” “Verojatno }e se smeete na seto ova opijaneti od va{ata mo}. Mo`ebi nema da mo`eme odedna{ da ve osvestime; no ako ima malku ma{kost vo nas, za kratko vreme }e vidite deka va{ata opijanetost e samoubistvena i deka va{iot potsmev na na{a smetka e skr{nuvawe od zdraviot razum. Nie veruvame deka dlaboko vo srceto vie pripa|ate na religiozna nacija. Nie `iveeme na zemja koja e izvor na religii. Kako se najdovme zaedno netreba da se razgleduva, no vzaemno mo`eme da gi iskoristime na{ite odnosi ” “Vie, angli~anite, koi dojdovte vo Indija ne ste dobri primeroci na angliskata nacija, nitu pak nie, re~isi polu-anglizirani indijci, ne sme dobri pretstavnici na indiskata nacija. Ako angliskata nacija znae{e za sè {to ste napravile, }e im se sprotistave{e na mnogu od va{ite dela. Masite na Indija imaa mnogu malku op{to so vas. Ako ja napu{tite va{ata taka nare~ena civilizacija i ako poglednete vo va{ite sveti knigi }e vidite deka na{ite barawa se pravedni. Samo pod uslov na{ite barawa da bidat celosno ispolneti, vie mo`ete da ostanete vo Idija; i ako ostanete pod tie uslovi nie }e mo`eme da nau~ime nekoi raboti od vas, a vie }e nau~ite mnogu od nas. Pravej}i taka nie bi imale vzaemno korist, no i svetot bi imal polza od nas. No ova bi mo`elo da se slu~i samo koga korenot na na{ata vrska, bi se zasadil vo religiozna po~va” ^itatel: [to bi í ka`ale na nacijata? Urednik: Koj e nacijata? ^itatel: Za na{ata namera toa e nacijata na koja vie i jas mislime, onie od nas koi se pogodeni od civilizacijata, i koi se netrpelivi da imaat Samouprava. Urednik: Na ovie bi im ka`al, “Samo onie Indijci, koi se ispolneti so vistinska qubov, }e mo`at da zboruvaat so angli~anite na gorenavedeniot ton bez da bidat upla{eni, i samo za onie mo`e da se ka`e deka se tolku isponeti, koi svesno veruvaat deka indiskata civilizacija e najdobra, a deka evropskata e ~udo za devet dena. Takvi minlivi civilizacii ~esto doa|ale i is~eznuvale i }e prodol`at da go pravat toa. Samo onie mo`at da bidat smetani ispolneti, koi otkoga ja do`iveale silata na du{ata vo sebesi, ne se pla{at od grubata sila, i po nikoja cena ne bi sakale da ja upotrebat grubata sila. Samo onie mo`e da se smetaat ispolneti, koi se silno nezadovolni od sega{nata `alka situacija, ve}e imaj}i ja ispieno ~a{ata na otrovot.” “I dokolku postoi samo eden takov Indiec }e im govori na angli~anite kako {to e ka`ano gore, a tie }e mora da go slu{aat. ” “Ova ne se barawa, tuku ja poka`uvaat na{ata mentalna sostojba. Baraj}i nema ni{to da dobieme; }e treba da go zememe ona {to go sakame, i }e ni bide potrebna neophodnata sila za naporot i ovaa sila }e mu bide dostapna na onoj koj }e dejstvuva vaka: 1. Toj samo vo retki slu~ai }e go upotrebuva angliskiot jazik, 2. Ako e advokat }e se otka`e od svojata profesija, i }e go zeme ra~niot razboj; 3. Ako e advokat, }e go posveti svoeto znaewe vo prosvetluvawe kako na narodot, taka i na angli~anite; 4. Ako e advokat nema da se me{a vo raspraviite pome|u stranite, tuku }e se otka`e od sudot i preku svoeto iskustvo }e im go predo~i na lu|eto istoto; 5.Ako e advokat }e odbie da stane sudija, i }e se otka`e od profesijata; 6. Ako e lekar }e se otka`e od medicinata, i }e sfati deka namesto da gi zakrepnuva telata, }e treba da gi zakrepne du{ite. 7. Ako e lekar, }e razbere, bez razlika na religijata na koja i pripa|a, deka e podobro telata da ostanat bolni, otkolku da bidat izle~eni so instrumentariumot na |avolskata vivisekcija, koja se praktikuva vo evropskite {koli za medicina; 8. Iako e lekar }e go zeme ra~niot razboj, i ako pacient dojde kaj nego, }e mu ja ka`e pri~inata za negovata bolest i }e go posovetuva kako da se oslobodi od pri~inata, namesto da go razne`nuva so beskorisni lekarstva; toj }e razbere deka, ako bez lekarstvata pacientot slu~ajno umre, svetot nema da padne vo taga i deka toj navistina bil milostiv kon nego; 9. Iako bogat ~ovek, i pokraj negovoto bogatstvo, }e go ka`e ona {to go misli, i nema da se pla{i od nikogo; 10. Ako ~ovekot e bogat, toj }e gi nameni parite za otvorawe ra~ni tkaja~nici, i }e gi pottiknuva drugite da nosat ra~no izraboteni proizvodi, nosej}i gi sam; 11. Kako i sekoj drug Indiec, toj }e znae deka ova e vreme za pokajanie, iskupuvawe i `alewe; 12. Kako i sekoj drug Indiec, toj }e znae deka da se obvinuvaat angli~anite e beskorisno, deka tie dojdoa zaradi nas, i ostanaa zaradi istata pri~ina, i deka tie ili }e si odat, ili }e ja promenat svojata priroda samo koga nie samite }e se podobrime; 13. Kako i drugite, toj }e razbere deka za vreme na `alewe nema mesto za ugoduvawe, a toa, bidej}i sme vo propadnata sostojba, e mnogu podobro od zatvor ili progon; 14. Kako i drugite, toj }e znae deka e sueverie da se pomisli deka e neophodno da se ~uvame da ne bideme zarobeni so cel da mo`eme da rabotime so drugite lu|e; 15. Kako i drugite, toj }e znae deka deloto e mnogu podobro od govorot; deka e na{a dol`nost da go ka`eme ona {to go mislime i da se soo~ime so posledicite, i samo toga{ }e mo`eme da impresionirame nekogo so na{iot govor; 16. Kako i drugite, toj }e razbere deka }e staneme slobodni samo preku stradawe; 17. Kako i drugite, toj }e razbere deka deportirawe za `ivot na andamanite ne e dovolno iskupuvawe za grevot napraven so ohrabruvaweto na evropskata civilizacija; 18. Kako i drugite, toj }e znae deka niedna nacija ne se izdignala bez stradawe, deka duri i vo fizi~kata vojna vistinskiot test e stradaweto, a ne ubivaweto na drugite, toa mnogu pove}e se odnesuva na vojuvaweto so pasiven otpor; 19. Kako i drugite, toj }e znae deka e prazen izgovor da se ka`e deka nie treba da gi pravime ne{tata koga i ostanatite go pravat toa: deka nie treba da go npravime ona {to e pravilno i deka ostanatite }e go napravat toa koga }e go vidat patot; koga }e posakam opredelen delikates, jas ne ~ekam ostanatite da go probaat; da napravi{ nacionalen podvig i da strada{ e sli~no kako i so delikatesot; a da se strada pod ne~ij pritisok ne e stadawe.” ^itatel: Toa e golem spisok. Koga site nie }e go izvr{ime? Urednik: Vie pravite gre{ka. Vie i jas nemame ni{to so drugite. Neka sekoj si ja izvr{i svojata dol`nost. Ako jas ja izvr{am mojata dol`nost toa zna~i da si slu`am sebesi, i jas }e bidam sposoben da im slu`am na drugite. Pred da ve napu{tam, jas }e si ja zemam slobodata da povtoram: 1. Vistinskata samouprava e sebe-vladeewe ili sebe-kontrola. 2. Patot do nea e preku pasivniot otpor: Ova e sila na du{ata ili sila na qubovta. 3. So cel da se sprovede ovaa sila, Svade{i vo sekoj smisol e potreben. 4. Ona {to posakuvame da go napravime treba da bide napraveno, ne zatoa {to se protivime na angli~anite ili zatoa {to treba da se odmazdime tuku zatoa {to toa e na{a dol`nost. Taka da pretpostavime deka angli~anite }e go trgnat danokot za solta, }e gi vratat na{ite pari, }e gi dadat najvisokite slu`bi na indijcite, }e gi povle~at svoite trupi, nie so sigurnost nema da gi upotrebuvame nivnite ma{inski proizvedeni proizvodi, nitu }e go koristime angliskiot jzik, ili nivnite idustrii. Ne e va`no {to ovie ne{ta se po priroda {tetni zatoa {to nie nema da gi upotrebuvame. Jas nemam prazno neprijatelstvo kon angli~anite, no sum neprijatel na nivnata civilizacija. Spored moeto mislewe, nie go upotrebuvame terminot Svarax bez da go razbirame negovoto vistinsko zna~ewe. Jas se obidov da go objasnam onaka kako {to jas go razbiram, i mojata sovest svedo~i deka mojot `ivot otsega }e bide posveten na negovoto ostvaruvawe.